BLISKAVICE - FLEŠI

Odprl sem novo temo, ker se na temo flešev lahko piše ogromno. Že to kar sem napisal sem se trudil, da bi bilo čim manj. Sicer pa, če se komu ne da brati, naj kar preskoči temo. Pa gremo:

BLISKAVICE - FLEŠI
Velikokrat se pri fotografiranju znajdemo v položaju, ko imamo premalo svetlobe, oziroma, ko bi s pomočjo dodatne svetlobe lahko še izboljšal osvetlitev motiva. Danes skoraj ni več kamere, ki ne bi imela vgrajenega dodatnega vira svetlobe, to je bliskavice. Vgrajujejo jih že v mobilne telefone, kateri nam omogočajo tudi fotografiranje.

Zmotno je mišljenje, da nam bliskavica služi samo v temnih notranjih prostorih, ko imamo premalo svetlobe. Veliko hobi fotografov jo uporablja šele v teh primerih. Toda šele po posnetku spoznajo, da je bliskavica prav v teh svetlobno slabih pogojih zelo malo uporabna. Vsakdo je že želel fotografirati družinsko slavje za domačo mizo. Vklop bliskavice v tem primeru je samoumevno dejanje. Toda, po posnetku razočaranje. Osebe spredaj so preosvetljene, zadaj temne, nerazpoznavne.

Prav tako na fotografijah ni malokrat viden efekt rdečih oči. Vgrajena bliskavica na digitalni kameri je zelo blizu optični osi objektiva. Tako se po proženju svetloba skoraj direktno odbije od motiva. In če fotografiramo v slabših svetlobnih pogojih ima fotografirana oseba močno razprte zenice. Zato se večja količina svetlobe odbije od zadnjega dela oči in zaradi drobnih žilic v katerih je kri, se rdeča svetloba odbije nazaj v objektiv. Že od nekdaj se spomnim da smo za take portretirance govorili, da ima oči kot »angora zajc«.

Ker pa so vgrajene bliskavice zaradi tehničnih omejitev in kompaktnosti kamer majhne, prav tako elektronika, ki skrbi za delovanje in moč svetlobe se nam lahko dogodi, da nam svetloba iz bliskavice ne seže dovolj daleč za naše nastavitve. Tudi vse današnje kamere nam omogočajo že daljše goriščnice z zoom objektivi, kar pomeni, da si včasih tudi pri slabših svetlobnih pogojih želimo zajeti oddaljeni motiv. Zaradi slabše jakosti vgrajene bliskavice moramo vedno fotografirati pri odprti zaslonki in visoki občutljivosti s tem pa izgubimo na globinski ostrini in kakovosti zapisa.

Nekatere kompaktne kamere nam omogočajo tudi uporabo dodatnih predleč za široki kot. Te leče, katere privijemo na objektiv so veliko večje od objektiva. S tem pa nam zakrijejo tudi vgrajeno bliskavico. In posnetka z njeno uporabo ne moremo narediti.
In da se izognemo vsem tem omejitvam si fotograf izbere zunanjo bliskavico. Le to nastavimo na kamero in z njeno pomočjo veliko laže in v večini primerov tudi bolje osvetlimo motiv, katerega želimo fotografirati.

ZUNANJE BLISKAVICE
so močnejše od vgrajenih, z večino lahko upravljamo tudi kot osvetlitve, tako lahko usmerjamo smer svetlobe na motiv, uporabljamo dodatne funkcije kot možnost uporabe večje hitrosti zaklopa, zaradi IR predbliska je možno tudi ostrenje v popolni temi, laže se izognemu efektu rdečih oči in ker je bliskavica postavljena višje ima svetloba prosto pot tudi če uporabljamo velike predleče. Za kakovostnejšo osvetlitev motiva lahko uporabimo tudi možnost uporabe več bliskavic na enkrat, itd.

Niti ni veliko proizvajalcev bliskavic, niti posamezna podjetja ne izdelujejo večje število različnih modelov. V današnjih časih, ko so kamere polne elektronike in ko je vse skupaj že zelo močno krmiljeno preko programov, vam ne priporočam kupovati sicer malo cenejših in prav tako kakovostnih bliskavic neodvisnih proizvajalcev. Za določene modele kamer je bliskavica lahko zelo primerna. Toda čez leto ali dve, proizvajalec že lahko spremeni program ali del elektronike in malo verjetno je, da boste s temi bliskavicami še lahko delovali z vsemi zmožnostmi, katere ponuja kamera. Prav bliskavica je trenutno poleg objektivov najkasneje menjana oprema. Če kupite dobro bliskavico danes, jo boste lahko uporabljali še dolgo vrsto let tudi na novejših kamerah. No vsaj do sedaj je bilo tako.

V PRODAJI SO ŠTIRJE TIPI BLISKAVIC, KATERE LAHKO NASTAVIMO NA KAMERO.


PRVO so naj enostavnejše bliskavice z močjo (vodilnim številom) okoli 25. To so najcenejše bliskavice, ki se od vgrajenih razlikujejo po 2X večji moči, večjem odmiku svetlobne cevi od optične osi objektiva in možnosti večjega krmiljenja bliskavice preko nastavitev na kameri. V večini primerov pa na teh bliskavicah ne morete nastavljati kot glave kjer je svetlobna cev, prav tako jih ne moremo uporabljati kot dodatno drugo ali tretjo bliskavico. Zato so te bliskavice le delna rešitev za težave, ki nastanejo ob fotografiranju z bliskavico.

DRUGA vrsta bliskavic je za hobi fotografa najbolj uporabna. Omogoča nam že vrtenje glave bliskavice, njihovo vodilno število je okoli 40, omogoča nam delovanje tudi v širokem kotu cca. 24mm (ekv. 35mm). Možna je že uporaba »slave« funkcije, tako da bliskavico lahko prožimo tudi z drugo in tudi možnosti upravljanja preko kamere je veliko. Predvsem, če nam kamera omogoča lahko uporabljamo krajše čase osvetlitve od sinhronizacijskega in možnost osvetljevanja motiva na drugo zavesico zaklopa.

TRETJA vrsta bliskavic je namenjena zahtevnejšim fotografom. So svetlobno zelo močne. Njihova vodilja je okoli 55. Že na bliskavici sami imamo omogočeno veliko nastavitev, od izbire načine merjenja svetlobe, korekture osvetlitve, jakosti bliska, kota osvetlitve, stroboskopske osvetlitve itd.

Četrti tip bliskavic, pa so makro bliskavice, ki so močno omejene samo za nekaj zvrsti fotografiranja.

KATERO OD NAŠTETIH IZBRATI?



Prve so namenjene fotografu, ki za dodatno svetlobo ni pripravljen odšteti več denarja oziroma jo uporablja zelo poredko. Vendar, ko fotograf začne fotografirati več, hitro spozna svojo zmoto ob nakupu te bliskavice.

Zato je dobro če razmislite o malo dražjih vendar tehnično in uporabniško mnogo bolj uporabnih bliskavicah, ki so nekako srednji del ponudbe bliskavic fotografskih podjetij. Tiste, za razred boljše, so namenjene fotografom, ki fotografirajo mnogo več, oziroma iz izkušenj predvsem profesionalnim fotografom.

V nekaj spodnjih primerih z bliskavico najvišjega in srednega razreda lahko opazite, da vas bo v veliki večini primerov zajema motiva tudi cenejša zadovoljila. Danes v dobi avtomatske osvetlitve pa je zelo uporabna tista bliskavica, ki nam omogoča spreminjati kot osvetlitve. Mnogo motivov bo tako lepše osvetljenih.
Ne bom izvajal EPP in predlagal proizvajalca in bliskavico. Vsak se naj odloči sam, kot na to ali bo vse kar sem napisal prebral.
Na spodnjih slikah pa je enostavnejša bliskavica. Če boste prebrali napisano boste vedeli v katero skupino spada.

Metz za Nikon DSLR kamere.

Nikon SB-700.

To pa imaš res pravo profesionalno robo. Tako na pamet, mislim da sta omenjeni Nikon in fleš v razredu okoli 2 k EUR.

Jaz sem poslikal starejši fleš, ki ga je sedaj še mogoče dobiti na e-bayu v trgovini pa verjetno ne več. Pri moje flešu gre bolj za zbiratelji predmet, čeprav je še uporaben. Sem ga, preden sem objavil sliko, preizkusil.

Jeste, ovo je za digitalnu verziju. Imao sam i par analogne koje sam prodao posto ne pase za digitalnu.

Kao sto sam i ranije pisao , clan sam naseg foto kluba gde imamo i te kako dobre forografe. nase slie se objavljuju i na opstinskim kalendarima sa raznim slikama iz raznih vremenskih perioda.

Moja slika u kalendaru za Mart mesec.