KAMERE IN FOTOAPARATI - NEKOČ IN DANES

Abel Niépce de Saint Victor je leta 1847 v kalotipiji papir nadomestil s steklom. V uradnih krogih velja za izumitelja fotografije na steklo.
Leta 1851 je Frederick Scott Archer predstavil svoj postopek z mokrim kolodijem – ferotipija ali tintipija. Stekleno ploščo je premazal z raztopino kolodija in jo še mokro izpostavil sončni svetlobi. Slika je bila ostra. Adolphe Martin je leta 1853 namesto stekla uporabil temno lakirano kositrno ploščo.
Fotografiranje pa je bilo kljub vsemu še vedno zapleten postopek, vse do leta 1888, ko je George Eastman patentiral prvo boks kamero, ki je vključevala film v zvitku. Že leta 1890 je podjetje Kodak dalo na trg prvi fotoaparat, imenovan Brownie.
Otto Barnack je leta 1913 zasnoval prafotoaparat Leica za 35-milimeterske filme in leta 1925 se je začela velikoserijska proizvodnja njegovega naslednika. Leta 1929 je na tržišče prišel zrcalnorefleksni fotoaparat Rolleiflex.
Leta 1972 je Willis Adcock patentiral digitalni fotoaparat, leta 1975 pa je Steven Sasson patentiral prototip digitalne kamere. Leta 1989 je Sony predstavil prvi digitalni fotoaparat Promavica MVC – 5000.

In sedaj še na kratko o delovanju fotoaparata:

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščna razdalja in svetlobna jakost. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma svetlobnega tipala in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Daljša ko je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Svetlobna jakost pa je razmerje med odprtino v zaslonki, skozi katero prihaja svetloba, in razdaljo do ploskve, na katero pada. Odprtina zaslonke v objektivu je iz lamel. Z njimi se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja je odprtina, več svetlobe pade na tipalo in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako velja, da je pri večji odprtosti zaslonke globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje s f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus – AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno-refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

arcibald01 ::Za začetek bi napisal nekaj iz zgodovine aparatov in fotografije nasploh. Potem pa bom napisal še nekaj o zgoraj predstavljenem aparatu, čeprav moram reči, da se kaj dosti ne da pisati. Ti aparati iz tistega obdobja (sedaj stari 100 ali več let) so si med seboj zelo podobni. Vsi delujejo na istem principu.

Takoj na začetku pa želim povedati, da to ne pišem ali objavljam slik zaradi virtualnega čina. Če pogledate stari forum imam kljub relativno dolgemu času kar nizek virtualni čin. In isto velja na tem forumu. Če se komu zdi moje pisarjenje dolgočasno naj kar pove. Bom prenehal.

Samo ti pisi, ja rado citam o foto aparatima posto se pomalo bavim stime, na amaterski nivo. Doduse sa danasnjim digitalnima a imam i neke sa filmom ali su oni iz 80-ih godine.

In kot sem obljubi, še nekaj o aparatu na plošče, ki je zgornjih slikah:

Prikazan fotoaparat (kamera) je izdelek podjetja Emil Wünsche Aktiengesellschaft für photographische Industrie Reick (Emil Wünsche AG). Wünsche se je kasneje združil s proizvajalcem fotoaparatov Hüttig AG v Dresdnu, Kamerawerk Dr. Krügener v Frankfurtu/M in Carl Zeiss Palmos AG v Jeni z novim imenom Internationale Camera AG ( ICA ).

Podjetje je izdelalo veliko vrst modernih kamer, najprej na plošče (kot aparat na slikah), kasneje pa so izdelovali so tudi dodatke in pripomočke pri fotografiranju: stojala, filme, držala za plošče, opremo za temnice, povečevalnike , aparate za dodelavo slik in drugo.  Wünsche je izdeloval celo bliskavice kot je n. pr. Electra. Za številne svoje fotoaparate izdelal tudi lastne leče, iskala in zaklope, kot n. pr. za aparat na sliki.  

Glede samih tehničnih podatkov aparata mislim, da jih ni potrebno naštevati, saj bi bili podatki nezanimivi  za večino članov foruma. In so tudi za današnji čas že malo zastareli. Če pa koga zanima bom napisal tudi te podatke.

arcibald01 ::Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

Evo slike kao primer tome. Malo sam ekperementisao sa time.

arcibald01 ::In sedaj še na kratko o delovanju fotoaparata:

Zaslonka se označuje s f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus – AF)

Ovde je upotrebljen macro Tamron 90 mm f/2,8.

I ovde.

Dobre slike! Z dobrim objektivom. Mislim da je ta Nikonov objektiv v razredu okoli 200 EUR.

arcibald01 ::Za začetek bi napisal nekaj iz zgodovine aparatov in fotografije nasploh. Potem pa bom napisal še nekaj o zgoraj predstavljenem aparatu, čeprav moram reči, da se kaj dosti ne da pisati. Ti aparati iz tistega obdobja (sedaj stari 100 ali več let) so si med seboj zelo podobni. Vsi delujejo na istem principu.

Takoj na začetku pa želim povedati, da to ne pišem ali objavljam slik zaradi virtualnega čina. Če pogledate stari forum imam kljub relativno dolgemu času kar nizek virtualni čin. In isto velja na tem forumu. Če se komu zdi moje pisarjenje dolgočasno naj kar pove. Bom prenehal.

Arči, što se tiče virtualnog čina, mislim da je svima jasno da tvoji postovi nemaju veze sa time. Onome kome tvoje pisanje (ili moje ili bilo koga drugoga) bude dosadno, neće to čitati i bazirat će se na temama na kojima ima ono što mu je zanimljivo.
Evo krećem od čitanja prvog napisanog posta (ne od zadnjeg kao inače) i baš me zanima što si napisao. O fotografiranju ne znam puno, a sve fotografije koje sam napravio bile su ili u poslovne svrhe ili neko "škljocanje" u trenucima odmora ili na izletima (privatno), a jedini kriterij za sve slike bio je da budu što jasnije i da prikažu ono što se u tom trenutku našlo ispred foto aparata ili mobitela.
Onakve slike kao što je objavio SveJug sa kukcima i cvjetovima... ma o tome niti ne maštam jer nemam kvalitetnu opremu niti smisla.
No, ipak sve ovo ne znači da me fotografiranje i fotografija ne zanima. Pa sad... na čitanje...

Veš Goran, fotografiranje je v bistvu umetnost. Nekoč davno, ko so bili še črno beli filmi ali diapozitivi, sem se precej ukvarjal s fotografiranjem. sedaj pa se ne. Nimam časa pa tudi v času digitalne fotografije je vse drugače. Tu in tam še naredim kakšen posnetek. Tu objavljam sliko pajka, slikano zelo od blizu.

Slažem se sa napisanim, fotografija je oduvijek bila umjetnost.
Ali isto tako, ovu fotografiju gore nisi mogao napraviti sa kamerom na mobitelu. Morao si ipak malo više izoštravati tu sliku prije nego što si škljocnuo.
Ili griješim?

Goran9030 ::Slažem se sa napisanim, fotografija je oduvijek bila umjetnost.
Ali isto tako, ovu fotografiju gore nisi mogao napraviti sa kamerom na mobitelu. Morao si ipak malo više izoštravati tu sliku prije nego što si škljocnuo.
Ili griješim?

Ne, ne motiš se. Moj starejši sin se ljubiteljsko bavi s fotografijo. Ima aparate, kjer vsak objektiv stane najmanj 1500 EUR. In potem ko se mu zazdi, da je ta njegov aparat zastarel, čeprav bi ga bil vesel vsak profesionalni fotograf, no, takrat takšen fotoaparat z vsemi objektivi in dodatki, pokloni meni. Seveda gre za digitalne kamere. Sam pa kupi novejšega, rekel bi najnovejšega. In to se ponavlja. Sedaj imam že doma nekaj dokaj modernih digitalcev. In to niso digitalci, ki bi jih lahko dal v žep. So v posebnih kovčkih, vse skupaj je pa kar težko, kar nekaj kilogramov.

Z enim takšnih, s pomočjo posebnih nastavkov, da je mogoče objekt slikati zelo od blizu, je bila narejena slika pajka.

Goran9030 ::Slažem se sa napisanim, fotografija je oduvijek bila umjetnost.
Ali isto tako, ovu fotografiju gore nisi mogao napraviti sa kamerom na mobitelu. Morao si ipak malo više izoštravati tu sliku prije nego što si škljocnuo.
Ili griješim?

No, hotel sem dodati še to, pa sem pozabil. Moj mobilnik je Samsung Galaksy, malo novejši, seveda 5G, ima 4 kamere (rekel bi normani objektiv, širokokotni in  objektiv za slikanje od blizu) in eno kamero spredaj. Nima pa še kamere za nočno snemanje. Vendar s tem mobilnikom ne bi mogel narediti posnetka pajka v kvaliteti, kot je na sliki.

Jeste da je nekada fotografisanje bila umetnost, doduse i danas su te iste osnovne stvari i te kako vazne. Ali se puno toga moze spasiti sa Photoshopom.

SveJug ::Jeste da je nekada fotografisanje bila umetnost, doduse i danas su te iste osnovne stvari i te kako vazne.  Ali se puno toga moze spasiti sa Photoshopom.

Točno, to drži! Sin precej uporablja ta program, jaz pa bolj malo, skoraj nič.

arcibald01 ::Dobre slike! Z dobrim objektivom. Mislim da je ta Nikonov objektiv v razredu okoli 200 EUR.

Jeste. Ovo mi je u nizu objektiva. Inace koristim Nikon Z 5, nova tehnologija bez ogledala i velikim senzorom.

Prvu kameru sam dobio od oca koja me je sluzila niz godina. Nosio sa sabom na razna putovanja a na YU granici sam morao i prijaviti.

Dobro je da je Arči poslušao moj savjet i otvorio ovu temu.
Puno ćemo naučiti o foto aparatima.

Bravo Arči!

Upam, da članov foruma ne dolgočasim. Prikazal bom še eno "novejšo", za tisti čas relativno drago in dobro kamero. Je v moji zbirki, v originalnem kovčku, z vsemi dodatki. Nekaj jih bom poslikal: objektive, stativ, kovček. So pa v torbi še številni filtri in nastavki, ki ta trenutek niti niso tako pomembni. Če pa koga kaj zanima naj vpraša, Bom odgovoril, če bom vedel. Kot boste videli je priložen še film iz tistega časa, ga bom poslikal in videl ali so posnetki v redu. Mislim, da bodo. Aja, pa še to, saj bo nekje napisano pa vendarle, kamera je stara 49 let. Kot vidite je zelo dobro ohranjena in dela.

Gre za kamero

REVUE FLEX 2000 CL

Tukaj pa je novejši, v primerjavi s predhodno prikazanim fotoaparatom. Gre za kamero Revueflex 2000 CL izdelek podjetja Foto-Quelle iz 70. let. Izdelalo pa ga je podjetje Chinon na Japonskem. Tam se je model prodajal kot Chinon CX. V Nemčiji je bil na voljo tudi kot Revueflex 3000 SL.
Objektivi 35 mm fotoaparata so zamenljivi. Lahko se uporabljajo leče z navojem M42. Navoj M42 je bolj standardiziran in neodvisen od proizvajalca, zato je bilo izdelanih veliko število leč. Navoj leč je razvil Carl Zeiss v Jeni. Leče M42 so med drugim izdelovali Pentax, Pentacon, Meyer-Optik in Beroflex. Objektiv se fokusira ročno. 35 mm kamera nima funkcije samodejnega ostrenja.
Prikazana kamera ima vgrajen svetlomer. Ta je zasnovan za obseg ISO od 25 do 3200. Pravilna osvetlitev se meri skozi objektiv fotoaparata SLR. Čas osvetlitve lahko nastavite ročno. Zaslonko lahko tudi prosto izbirate. Kamera nima samodejne osvetlitve.

Revueflex 2000 CL ima nastavitev za bliskavico (fleš). Zunanjo bliskavico je mogoče uporabiti prek vročega nastavka ali povezave z bliskavico PC. Kamera ima navoj za stojalo. Poleg tega je na voljo priključek za sprostitev kabla in samosprožilec z deset sekundnim zaostankom.

Glede na priročnik meri kamera 14,8 x 9,5 x 5,3 cm. Brez objektiva tehta 770 gramov. Napajanje zagotavlja baterija PX625 (ki jo je mogoče še vedno dobiti na  eBay / Amazon ).

Filmi za Revueflex 2000 CL

Revueflex 2000 CL uporablja 35 mm film. Te filme izdelujejo še danes. Razviti jih je mogoče v večini laboratorijev. 35 mm film za barvno fotografijo je Fujifilm Superia 400. Možen črno-beli film je Ilford FP4 Plus. Seveda obstaja široka paleta dodatnih ustreznih filmov za ta fotoaparat.
Barvni film je barvni negativ film in je razvit v postopku C-41. Filme C-41 ponuja večina fotolaboratorijev. Svoje filme lahko na primer odnesete na razvijanje v večino fotolaboratorijev.

Območje izpostavljenosti Revueflex 2000 CL je velikosti 24 mm x 36 mm. To pomeni, da se na 35 mm film s 36 sličicami prilega vsaj 36 fotografij. Film se ročno previja. Tudi previjanje v kamero je treba izvesti ročno.

In tu je nekaj tehničnih podatkov, na koncu pa bom prilepil še nekaj slik:

Blagovna znamka: Foto-Quelle
Ime: Revue flex 2000 CL
Proizvajalec: Chinon
Originalni model: Chinon CX
Tip aparata: Zrcalnorefleksni fotoaparat z eno lečo
Vrsta filma: 35 mm
Največja zaslonka: odvisna od objektiva
Fokus:        ročno
Hitrosti zaklopa: 1/1000 s do 1 s, Bulb
Povezava Flash / Flash: Hot Shoe, PC-Flash
Datum izdelave: 1974
Vrsta kamere Refleksni fotoaparat z eno lečo
Format slike 24 mm x 36 mm
Nastavek za objektiv M42
Svetlomer        ja
Podprte hitrosti filma ISO 25 do 3200
Načini osvetlitve        ročni način

Hitrost sinhronizacije bliskavice 1/60 s
Nosilec za stojalo ja
Navoj za sprostitev kabla ja
Samosprožilec ja
Napajanje        1x baterija PX625
Velikost       14,8 x 9,5 x 5,3 cm
Mere v palcih 5,83 x 3,74 x 2,09 palca
teža        770 gramov