KAMERE IN FOTOAPARATI - NEKOČ IN DANES

POLAROID 600

Pa še nekaj o aparatih, ki takoj izdelajo slike. Polaroid. V zbirki imam Polaroid 600 (pa še nekaj drugih tudi). Nekaj osnovnih podatkov o aparatu:

Uporablja film tipa 600 ima enoelementni objektiv 106 mm f/14, Razpon zaslonke: f/14-f/42, Razpon ostrenja: 2' – neskončnost, Razpon hitrosti zaklopa: 1/3-1/200 sekunde, ima adapter za bližnji posnetek ali električno infrardečo samodejno ostrenje.

Vsak filmski paket vsebuje vgrajeno baterijo za napajanje fotoaparata in bliskavice.

Še vedno je mogoče je dobiti te kamere, trenutna cena nove kamere je okoli 70 EUR, filma pa 20 eur. Na e-bayu pa je mogoče dobiti rabljene, dobro ohranjene že za 40 EUR, verjetno tudi manj.

Če pa koga zanima še kaj več bom napisal.

Tu pa so slike (sem jih zmanjšal na velikost 600 x 480), če bo koga zanimal kakšen detajl naj pove, bom posebej poslikal tisti del.

Evo i moje "antike".
Znam pouzdano da je dosao iz Moskve, donijela ga (buduca) supruga sa apsolventske ekskurzije (1989)

arcibald01 ::Verjetno bi tu moralo pomagati tudi ministrstvo za kulturo (ali kako se to pri vas imenuje). Zbirko vključiti kot del zbirke nekega že obstoječega muzeja (mogoče kakšen tehnični muzej) in prispevati del sredstev za vzdrževanje zbirke.

Pa saj vem. Sploh ni interesa nikjer za kaj podobnega.

Mislim, da bo pri meni podobno. Nikogar ne zanima kaj sploh imam. Verjetno bodo vse odpeljali na deponijo, ko mene več ne bo. Bo doma več prostora  za druge stvari (kitajsko plastiko, plastične stenske ure s slikami rib ali ptičev pri vsaki številki in podobno).[b][/b]

.

Samo kratak komentar po gore napisanom. Osobno nemam nikakvu kolekciju foto aparata, ali imam raznoraznih drugih kolekcija (filatelija, numizmatika, ponešto militarije...). Za sve ovo što imam(o) zainteresirao se moj sin i sad me još potiče da to kvalitetno posložimo.
Planiramo dograditi ili barem prenamjeniti 2-3 prostorije gdje bi ovo i još ponešto buduće bilo izloženo.
Moram priznati da mi je drago jer nakon mene sva ova "krama" kako je neki nazivaju neće završiti u kontejneru sa miješanim otpadom. Možda će i unuk/unuci to prihvatiti i cijeniti, ali to je još daleka budućnost.

Moj brat ima očevu Laicu, koju je također pok. otac donio iz Moskve, sa proputovanja Rusijom..

Mislim da se tako zvao foto-aparat?

Ja, doktore. Še vedno obstajajo aparati znamke Leica. To so bili nekoč najboljši fotoaparati na svetu. Še vedno pa so med najboljšimi.

Nekje sem slišal, da je bil eden od takšnih fotoaparatov, izdelan v 20 letih prejšnjega stoletja, na dražbi prodan za več kot 10 milijonov evrov. Mislim pa da danes nobene starejše Laice ni možno dobiti izpod 1500 EUR. Pa še to je spodnja meja.

V osnovi gre za nemški model kamere, ki pa so ga kasneje izdelovali v Sovjetski zvezi.

Hvala ti Arči. Aparat je odličnom stanju, ispravan i dobro očuvan u originalnoj smeđoj futroli.

Doktore, kar čuvajte aparat. Tem aparatom z leti vrednost samo raste. Čeprav je treba reči tudi, da imajo takšne stvari tudi sentimentalno vrednost. Ta je včasih večja kot materialna.

Moj dedek je bil državni uslužbenec še v času KuK. Statusni simbol teh je bila tudi ura, žepna. Še vedno imam srebrno verižico na kateri je bila njegova ura. Pa še nekaj delov verižice manjka. Je pa verižica kar težka, se je spodobilo, da so ti ljudje imeli kar nekaj srebra, še bolj premožni pa zlata, na sebi.

Podobne, pa še nepoškodovane verižice, je mogoče dobiti za 40 ali 50 EUR. Jaz pa moje, poškodovane, ne bi dal za noben denar. To je tista, sentimentalna vrednost.

Spomenuli smo programe za obradu slika, a i na drugoj temu spomenuli Irfana, pa hteo pitati za vase izkustvo dali koristite neki program za obradu slike. I koji?

Ja sam na stari komp (desktop) imao Photoshop CC, licensa bila sa posla. Danas imam Adobe Lightroom 5 i Adobe Photoshop Elements 2020. Element mi je draze jer je prostiji i jednostavniji.

Ovo je poslednja "klasicna" kamera koju sam kupio prije nego sto su digitalci preuzeli svijet.
Olympus IS-20 Jos uvijek radi, jos uvijek imam film.

Ovu imam vec deset godina i iz nje je izaslo na hiljade slika, dobar dio zavrsio i na forumu(ima). Canon SX50HS.

Ovo je vec malo ozbiljnija igracka, barem za "oko kuce" i bez da se ide u opremu od 3-4 hiljade samo za tijelo kamere plus jos toliko za objektiv. Sirok raspon sociva (od 24-3000mm) i 125x opticki zum. Nikon COOLPIX P1000.

I ovo su zadnje dvije, jedna pored druge. Primijeti se razlika.

Pa normalno da se primeti , Nikon je Nikon.

FOTOAPARAT REGULA III A

Spodaj vam bom prikazal kamero (fotoaparat), ki ga je danes mogoče zelo redko videti. Če ga ima kdo slučajno doma, naj ga čuva. Novega ne bo več hitro našel. Gre za Ghetaldus King Regula IIIa, narejen na vrhuncu hladne vojne v članici gibanja neuvrščenih – Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Ghetaldus je bilo jugoslovansko podjetje za proizvodnjo optike s sedežem v Zagrebu. Podjetje menda še vedno obstaja nisem pa prepričan), vendar po razpadu Jugoslavije ni ostalo kaj dosti od preprodaje očal na recept.
V poznih petdesetih letih je Ghetaldus začel izdelovati kamere. Oziroma, natančneje, začeli so sestavljati kamere iz pretežno uvoženih delov za kamere King AG z domačo optiko, ever-ready ohišji in pokrovčki za objektive.
Regula IIIa ima dobro izdelano, robustno kovinsko ohišje. Tehta skoraj pol kilograma.

Ročica za pomik filma je dobro zasnovana in ima 180-stopinjski hod. Pri tako starem fotoaparatu velja omeniti, da je mehanizem za pomik filma povezan z napenjanjem zaklopa in da je vgrajeno preprečevanje dvojne osvetlitve. Iskalo je preprostega reverznega Galilejevega tipa. Nič posebnega.
Optika je tisto, kar razlikuje to kamero od popolnoma nemške King Regulas. Objektiv Ghetaldus Ghenar 45 mm f/3,5, ki temelji na zasnovi trojčka Cooke, je sestavljen iz treh prevlečenih elementov. Ostri od 1m do neskončnosti. Na voljo je10 zaobljenih zaslonk, ki tvorijo skoraj popoln krog pri vseh nastavitvah, od f/3,5 pa vse do f/16. Listnati zaklop Prontor ponuja štiri časovne osvetlitve, od 1/200 navzdol do 1/25 s, kot tudi B (zaslonka je odprta dokler ne spustimo gumba.
Ghetaldus Regula IIIa je sposoben doseči nekaj odličnih rezultatov.  Z goriščno razdaljo 45 mm je vidno polje nekoliko širše od tistega, česar ste morda vajeni pri objektivih z merilnikom razdalje in zrcalno-refleksnimi objektivi, vendar med fotoaparati s fiksnimi objektivi ne izstopa iz množice.

Kamere Ghetaldus so precej redke. Narejeni so bili izključno za jugoslovanski trg in se le redko pojavijo v prodaji izven meja nekdanje Jugoslavije. Na podlagi serijskih številk ocenjujem, da je bilo izdelanih približno 13.000 Ghetaldus Regula (IIIa in njegov sestrski model IIb skupaj).
Serija King Regula III je bila serija kamer s 35 mm iskalom in daljinomerom, ki jih je King izdelal med letoma 1956 in 1959.
Regula IIIa je bila prav tako preoblikovana in leta 1958 ponovno označena kot Mastra V35 za Photopia v Združenem kraljestvu. Poleg tega je Regula IIIa opremljena z zaklopom Pronto in objektivom Ghetaldus Zagreb Ghenar 45 mm F/3.5 za jugoslovanski trg.
Cena originalnih fotoaparatov Regula IIIniso visoke, jugoslovanski so dražji.

Moram povedati, da imam nekaj precej dragih fotoaparatov, kot sem že povedal sem jih dobil od sina, ki se bavi s fotografijo. In pri tem, če hočeš biti vsaj malo uspešen, ti ne sme biti žal denarja za fotoaparat in še več za objektive, ja, za različne slike različni objektivi, cene pa začno pri 1500 EUR in navzgor, za en objektiv.

In tu so slike starega aparata, ki sem ga opisal zgoraj: