KAMERE IN FOTOAPARATI - NEKOČ IN DANES

Slike sem po nasvetu doktoja nekoliko zmanjšal, so v formati 480 x 600. Če koga zanima kakšen detajl naj pove, ga bom poslikal posebej. In tukaj so slike:

Moj prvi kupljeni fotoaparat je bio Chinon sa tri objektiva i sa takvom tasnom. Kupio sam kada mi se Zenit pokvario.

SveJug ::Moj prvi kupljeni fotoaparat je bio Chinon sa tri objektiva i sa takvom tasnom. Kupio sam kada mi se Zenit pokvario.

Ja, saj so komplet običajno sestavljali 3 objektivi: normalni za običajno slikanje, širokokotni in teleobjektiv. Cena aparata je bila običajno odvisna od vrste in kvalitete objektiva. Če se spominjate so bili najbolj običajni objektivi tistega časa 1:2,8/50.
Objektiv v razmerju 1:1,8 je bil že dražji. Če pa ste pozorno pogledali ima prikazani aparat objektiv v razmerju 1:1,7, kar je še malo boljše.

Sve Jug se mogoče spominjaš koliko te je aparat stal. Ta prikazani je namreč je bil očetov, pa nikjer ne morem zaslediti koliko je stal. Seveda je danes težko primerjati cene. Če se samo spominjam baterij za svetlomer. Sedaj na netu stane okoli 5 eur (Varta in ne kitajski izdelek), kar bi bil okoli 10 mark (takrat smo vse kupovali v tujini in za marke). Ne vem če si dobil v sredini 70 let baterijo za 10 mark, se ne spominjam več.

Ko pa že omenjaš Zenith, tudi ta aparat imam nekje. Ga bom ob prvi priložnosti poiskal in poslikal. So pa to bili zelo dobri in zanesljivi fotoaparati. Skoraj neuničljivi.

Nazalost nesecam se cene ali znam da je bilo dosta skupo. Ja sam to kupio u lokalnu foto prodavnicu i vlasnik mi je dao na tri rate bez kamate.

SveJug ::Nazalost nesecam se cene ali znam da je bilo dosta skupo. Ja sam to kupio u lokalnu foto prodavnicu i vlasnik mi je dao na tri rate bez kamate.

Evo i jedne stare slike od te radnje.

SveJug ::

SveJug ::Nazalost nesecam se cene ali znam da je bilo dosta skupo. Ja sam to kupio u lokalnu foto prodavnicu i vlasnik mi je dao na tri rate bez kamate.

Evo i jedne stare slike od te radnje.

Osebno pogrešam takšne trgovine kot je na sliki. V njih so bili zaposleni ljudje, ki so obvladali to kar prodajajo. Sedaj pa takšnih trgovin praktično ni več. So mega marketi, kjer je problem, da sploh najdeš prodajalca, običajno so to študentje (vsaj pri nas je vsaj 1/3 zaposlenih v marketih preko študentske napotnice), ko pa prodajalca končno najdeš ugotoviš, da o izdelku, ki ga kupuješ ne ve veliko. Bom ob neki drugi priložnosti napisal kako sem kupoval lepilo.

Bivsi vlasnik ove radnje danas drzi muzej foto aparata. Probacu naci vremena da posetim muzej i forkam nesto.

E to Arči..muzeje sam uvijek volio.

Ali jos nisam za muzej!

[quote="Doktor Živago"]E to Arči..muzeje sam uvijek volio.

Ali jos nisam za muzej! [/quote]

Pa da te sacekam i idemo zajedno?!

Bom tudi jaz počakal. Pa bomo šli vsi trije.

Pa se mi kar oko zarosi, kot se reče, ko gledam, bivšo trgovino, sedaj muzej z fotoaparati. Upam, da ima bivši lastnik  naslednika, ki bo to bogastvo znal ceniti in ga  ne bo naprej prodajal za drobiž.

Pa še nekaj je. Ta lastnik trgovine je vir znanja o aparatih iz tistega časa. Moral bi si vzeti čas in napisati knjigo o aparatih, ki jih ima v zbirki. Ker, ko lastnika ne bo  več, tudi znanja o aparatih ne bo več.

Mogoče se bo komu zdelo smešno, pred časom sem na nekem sejmu kupil knjigo, pravzaprav učbenik o parnih lokomotivah, mislim, da je iz konca 40 tih let. Opisane so vse lokomotive, ki so takrat vozile po naših železnicah, z vsemi tehničnimi podatki. Mislim, da danes ni nikogar več, ki bi imel to znanje, ki je v knjigi. Bom pa poskušal knjigo najti, imam namreč veliko tega, pa običajno ne vem kje.

arcibald01 ::Bom tudi jaz počakal. Pa bomo šli vsi trije.

Pa se mi kar oko zarosi, kot se reče, ko gledam, bivšo trgovino, sedaj muzej z fotoaparati. Upam, da ima bivši lastnik  naslednika, ki bo to bogastvo znal ceniti in ga  ne bo naprej prodajal za drobiž.

Pa še nekaj je. Ta lastnik trgovine je vir znanja o aparatih iz tistega časa. Moral bi si vzeti čas in napisati knjigo o aparatih, ki jih ima v zbirki. Ker, ko lastnika ne bo  več, tudi znanja o aparatih ne bo več.

Mogoče se bo komu zdelo smešno, pred časom sem na nekem sejmu kupil knjigo, pravzaprav učbenik o parnih lokomotivah, mislim, da je iz konca 40 tih let. Opisane so vse lokomotive, ki so takrat vozile po naših železnicah, z vsemi tehničnimi podatki. Mislim, da danes ni nikogar več, ki bi imel to znanje, ki je v knjigi. Bom pa poskušal knjigo najti, imam namreč veliko tega, pa običajno ne vem kje.

Bas tu pocinje danasnji problem. Oseca da nemoze vise a njegovu decu to ne isteresuje i plasi se da ce sve to zavrsiti negde bez veze. Ponudio nama u nas foto klub, da to preuzmemo. Medjutim stime dolaze obaveze posto je to i na opstinskom i republickom nivou koji daju ekonomsku potporu i postavljaju uslove koje mi nemozemo izpuniti,

Verjetno bi tu moralo pomagati tudi ministrstvo za kulturo (ali kako se to pri vas imenuje). Zbirko vključiti kot del zbirke nekega že obstoječega muzeja (mogoče kakšen tehnični muzej) in prispevati del sredstev za vzdrževanje zbirke.

Pa saj vem. Sploh ni interesa nikjer za kaj podobnega.

Mislim, da bo pri meni podobno. Nikogar ne zanima kaj sploh imam. Verjetno bodo vse odpeljali na deponijo, ko mene več ne bo. Bo doma več prostora  za druge stvari (kitajsko plastiko, plastične stenske ure s slikami rib ali ptičev pri vsaki številki in podobno).

Imel sem prijatelja, res je bil prijatelj. Kar nekaj let starejši od mene. Zbiral je minerale. Iz celega sveta jih je imel. Pa še strokovnjak s tega področja je bil. Potem pa je hotel to zbirko nekomu podariti, tudi kakšnemu prirodoslovnemu muzeju. pa ni bilo interesa. Ko je umrl je njegova žena in hčerka vso "to kamnje" kot sta minerale imenovali,  vrgli v keson. Da sta, spet njuni izjavi "stanovanje malo bolj moderno opremili". Nikoli več ne bo nikogar, ki bi lahko zbral takšno zbirko mineralov, če bi se sploh tega kdo lotil. Ni interesa. Kaj boš imel doma kamenje, ko pa lahko vse vidiš na netu. Ampak v zbirki so bili tudi zelo redki minerali, ki jih danes na netu gotovo ne bi našli.

arcibald01 ::Verjetno bi tu moralo pomagati tudi ministrstvo za kulturo (ali kako se to pri vas imenuje). Zbirko vključiti kot del zbirke nekega že obstoječega muzeja (mogoče kakšen tehnični muzej) in prispevati del sredstev za vzdrževanje zbirke.

Pa saj vem. Sploh ni interesa nikjer za kaj podobnega.

Mislim, da bo pri meni podobno. Nikogar ne zanima kaj sploh imam. Verjetno bodo vse odpeljali na deponijo, ko mene več ne bo. Bo doma več prostora  za druge stvari (kitajsko plastiko, plastične stenske ure s slikami rib ali ptičev pri vsaki številki in podobno).

Imel sem prijatelja, res je bil prijatelj. Kar nekaj let starejši od mene. Zbiral je minerale. Iz celega sveta jih je imel. Pa še strokovnjak s tega področja je bil. Potem pa je hotel to zbirko nekomu podariti, tudi kakšnemu prirodoslovnemu muzeju. pa ni bilo interesa. Ko je umrl je njegova žena in hčerka vso "to kamnje" kot sta minerale imenovali,  vrgli v keson. Da sta, spet njuni izjavi "stanovanje malo bolj moderno opremili". Nikoli več ne bo nikogar, ki bi lahko zbral takšno zbirko mineralov, če bi se sploh tega kdo lotil. Ni interesa. Kaj boš imel doma kamenje, ko pa lahko vse vidiš na netu. Ampak v zbirki so bili tudi zelo redki minerali, ki jih danes na netu gotovo ne bi našli.

A moj Arci, mi smo ti dinosaurusi. Izumirujuca generacija (pa i ovde na forumu).

ja, drži kar si napisal. Še nas bi morali dati v muzej.

Čitam vase komentare i dođe mi da zaplačem.
Mladi današnji ne znaju cijeniti prave vrijednosti.
Ni minerale, ni foto-opremu, ni glazbu niti bilo što drugo.
Samo novac i materijalna bogatstva.
Novac pokreće svijet, nažalost.

Doktor Živago ::Čitam vase komentare i dođe mi da zaplačem.
Mladi današnji ne znaju cijeniti prave vrijednosti.
Ni minerale, ni foto-opremu, ni glazbu niti bilo što drugo.
Samo novac i materijalna bogatstva.
Novac pokreće svijet, nažalost.

Deluje mi da zive za danas. Kako ce sutra, otom potom.

SveJug ::Bivsi vlasnik ove radnje danas drzi muzej foto aparata. Probacu naci vremena da posetim muzej i forkam nesto.

Sa gospodinom Nils-Harald negde 1974 ili 1975 godine.

Za uspomenu sam sacuvao i Ricoh i Nikon koji su fimske kamere. Imam i jos par filmova medjutim digitalni su i te kako prakticniji.